Slap Peričnik - Gorenjska regija

objavljeno: 21. nov. 2010 03:51 avtor: Katarina Zlatolas   [ posodobljeno 23. nov. 2011 13:31 ]
Dolina Vrata in slap Peričnik


Zanimivosti v bližni:

Pot Triglavske Bistrice

Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani

Aljažev dom v Vratih

Zelenci



Popestritev izleta:
smučanje, sankanje in drsanje v Mojstrani



Ste vedeli:
Peričnik je občudoval tudi Jakob Aljaž, ki je naročil Franu Saleškemu Finžgarju, naj o njem napiše pesem. Aljaž jo je uglasbil in uvrstil v Slovensko pesmarico.



Za želodčke:
Gorenjska












Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica. Slap Peričnik je nastal na zahodnem pobočju ledeniško preoblikovane doline Vrata v severnem delu Julijskih Alp, približno 5 km zračne razdalje od Mojstrane in glavne ceste, ki povezuje Jesenice in Kranjsko Goro. Slap je sestavljen iz dveh slapov: manjšega (16 m) Zgornjega in večjega (52 m) Spodnjega Peričnika. Obisk zgornjega Peričnika z otroci ne priporočamo, saj je slap težje dostopen. 

Nastanek Peričnika je povezan z ledeniškim preoblikovanjem Vrat. Dolina je bila namreč v ledenih dobah zapolnjena z ledom. V zadnji ledeni dobi se je zaradi ledeniškega delovanja še dodatno poglobila. Po umiku ledenika je manjša dolina oziroma grapa, po kateri teče Peričnik, obvisela nad poglobljeno dolino Vrata. Nastalo strmo stopnjo je voda začela premagovati v obliki slapa. V tisočletjih nenehnega dolbenja in odnašanja materiala s konglomeratne stene sta iz nekdaj enotnega slapa sčasoma nastala dva.


Slap Peričnik v zimski preobleki

V zimskem času dobi slap posebno podobo - glasno bučanje vode potihne, kapljice in curki poledenijo in se spremenijo v neštete ledene sveče.

Dostop do spodnjega slapa je lahek, saj se lahko do njega pripeljemo kar z avtomobilom iz Mojstrane. Od ceste do slapu vodi pa vodi pot (10 minut), ki je v zimskem času lahko poledenela. V Mojstrani moramo biti pozorni na odcep ceste proti dolini Vrata in Aljaževemu domu. Po približno treh kilometrih vožnje se pripeljemo do brunarice pod Peričnikom. Tu je tabla uprave Triglavskega narodnega parka s podatki o slapovih. Le nekaj korakov po stezici in že smo pod veličastnim, 52 m visokim spodnjim Peričnikom.
Če se boste odločili za izlet do Peričnika, je najlepša lepo urejena pešpot iz Mojstrane, kjer pustimo avto in se odpravimo po cesti ali po desnem bregu (naravoslovna učna pot) potoka Bistrice - Pot Triglavske Bistrice. Z vozički se lahko sprehodimo po cesti od Mojstrane do Koče pri Peričniku (1 ura hoje). 
Gorski mož pri Peričniku

Dolgo je že tega, kar so na sončnih zelenicah Višjeka pastirji živino pasli. Sladka je bila travica, še slajše je bilo mleko, ki se je pastirjem pri molži izpod prstov v zajetne žehtarje cedilo. Blagoslovljeni časi so bili to! Pa je v ta božji mir, v to tiho srečo od nekod prilomastil gorski mož. Sredi gošče si je iz kamenja, bičevja, lubja in mahu postavil svoj brlog. Od ondod je h gostoljubnim črednikom in ovčarjem hodil v vas. Pa ne pri belem dnevu, kakor se za poštenega človeka spodobi; kar sredi noči je prirompljal. In vsakokrat je lakotnik gorski odgnal s seboj rejeno kravo ali ovco. Če je ni dobil zlepa, jo je vzel zgrda. Tak malopridnež vam je bil! Pastirji so vdano čakali, kdaj se bo požrešni hrust preobjedel mesa. A njegov trebuh je bil podoben preluknjanemu merniku: nikoli ni bil poln. Brez števila krav in ovac je že pospravil vase in še ni kazal volje, da bi si nataknil spokorniško haljo in postal rastlinojedec. Od jutra do večera je vrtel svoj raženj, prepeval klamaste pesmi in se mastil. Pastirji so sprevideli, da čakajo zaman. ....


(vir : Triglavske pravljice 2. zvezek
Gorski mož pri Peričniku Mirko Kunčič)
Comments