mesto Celje - Savinjska regija

objavljeno: 14. nov. 2010 06:58 avtor: Katarina Zlatolas   [ posodobljeno 14. nov. 2010 11:01 ]
Zakaj je Celjski grad v ruševinah


Zanimivosti v bližini:
Stari grad Celje
otroški muzej Hermanov brlog
Šmartinsko jezero




Igra:

Moja pravljica



Popestritev izleta:
Kopanje v Laškem



Ste vedeli:
Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda.



Za želodčke:
štajerska ...









46° 14′ 24″ N
, 15° 16′ 12″ E


Celje je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 50.039 prebivalci je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem.

Sprehod skozi staro mestno jedro in sprehajališče na Savinjskem nabrežju ob Savinji (2km) nudita udoben in prijeten izlet primeren tudi za najmlajše in sprehod z vozičkom. Ob sprehajališču najdemo tudi urejena otroška igrala.


Celje - sprehajališče ob Savinji

Celjski grad

O BELI PRIKAZNI oz. zakaj je Celjski grad v ruševinah

Nekoč se je kmet Miha vračal domov. Ko je prišel do Savinje, je bila že trda tema. S težavo je prisopihal do poti, ki se odcepi na grad, ko nenadoma pred seboj zagleda veliko belo prikazen. Ob pogledu na pošast, ki je kar naenkrat začela puhati ogenj in smrdeti po žveplu, so se mu začeli ježiti lasje in postalo ga je strah. Vendar se kmet le ojunači in vpraša: "Kaj hočeš tu? Pošten človek sem in grem domov." Prikazen pa mu odgovori: "Jaz sem vešča, ki prinašam celjskemu gradu in njegovi gospodi smrt. Ne bo več videl Ulrik svojega gradu. Tudi ti ne boš več viedl celega!" Po teh besedah je prikazen izginila, kmet pa se je onesvestil.
Doma so Miha že čakali, vendar ga ni bilo. Zato so možje vzeli luči in so ga šli iskat. Komaj so prišli do prvega križpotja, že so opazili, da ves grad žari v čudnem ognju. Postalo jih je strah in so se razbežali, saj se jim je zdelo, kakor da imajo grad nad svojimi glavami. Tisto noč so nemirno spali. Ko so se zjutraj zbudili, so zagledali grad v razvalinah. Radovednost o dogodku  jim je potešil šele Miha, ko je zjutraj v vas prisopihal ter ljudem začel pripovedovati, kaj je doživel.

Legenda
Comments