Boč - Savinjska regija

objavljeno: 15. avg. 2011 13:04 avtor: Katarina Zlatolas   [ posodobljeno 15. avg. 2011 14:45 ]
Boč - dom zmajev, vil in razbojnikov

Zanimivosti v bližini:

Rogaška Slatina
Kraljevi vrelec v Sp. Kostrivnici
Paviljon kaktej v Rogaški Slatini
Muzej na prostem - Rogatec
Macelj
Olimje



Popestritev izleta:

kopanje (Rogaška slatina, Olimje)



Ste vedeli:

Leta 1962 so na Boču postavili 22 metrov visok jekleni razgledni stolp, tako da skupno z njim Boč meri 1000 m.



Za želodčke:
Štajerska







46,28766°N / 15,6019°E
Boč (978 mnm) znan tudi kot Štajerski Triglav je gora v Krajinskem parku Boč. Krajinski park Boč leži v Bočkem pogorju, ki je geološko in geografsko najvzhodnejši del Karavank. Krajinski park zaznamujejo strnjeni in dobro ohranjeni gozdovi in jase v gozdovih, ki jih je v preteklosti ustvaril človek. Del parka je tudi del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.
Značilno krajinsko podobo dajejo Boču travniki
, predvsem na južnem pobočju. Najbolj znana je Bočka ravan, na kateri še lahko najdemo rastišče izredno redke cveticeVelikonočnice oz. Velikega kosmatinca, ki predstavlja tudi simbol gore. Več vzrokov je povzročilo, da je ta rastlina ena izmed najbolj ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji. Eden izmed vzrokov je, da se njen življenjski prostor na Boču krči, saj travnike gnojijo, kar pa Velikonočnici ne ustreza. Drugi vzrok je navdušenje ljudi nad redko cvetico, tako da so jo skoraj uničili. Ker zelo hitro uvene, so jo poskušali presajati na domače vrtove, a brez uspeha. Sedaj se trudijo vzpostaviti prejšnje naravno stanje – na bližnji vzpetini so postavili celo kamnito skulpturo kiparja samouka Franca Toniasa iz Razvanj, v znak občudovanja in varovanja velikonočnice.

Vzpon do planinskega doma na Boču olajša asfaltirana cesta - izhodišče Zg. Poljčane ali Zg. Kostrivnica. Parkiramo na označenem parkirišču ob planinskem domu (pri cerkvici sv. Miklavža). Od tod se lahko sprehodimo po makadamski krožni kolovozni poti ob travnikih (Bočka ravan) - izlet tehnično primeren tudi za male otroke in vozičke. Seveda pa lahko gremo mimo planinskega doma na vrh do razglednega stolpa po Gozdni učni poti III, kjer pa je pot mestoma lahko zelo strma in zato primerna za dobro obutev in več previdnosti. Pri prvem razcepu v gozdu nadaljujte pot v desno po položni poti, levo pa vas kažipot usmerja na strmo pot. Svetujem vam, da ne glede na vaše mnenje o svoji kondiciji ostanete na položni poti in se po njej tudi vrnete. Vzpon traja probližno 1 uro.  Strma pot teče najprej precej položno v levo, nato pa se hitro vzpne po spolzkem pobočju do skalnega roba pod vrhom Boča.
Shematski zemljevid http://www.boc.si/shematski.html

Če pa uberemo strmo pot,  gremo mimo jame Balunjače ali Špelcine votline, v kateri naj bi po starem ljudskem izročilu živele vile in se skrival zaklad.




Ena izmed najbolj znanih pripovedk je povezana z naravnimi danostmi, in sicer s tem, da Boč nima površinskih odtokov vode (krašđ. Tako se je med ljudmi spredla pravljica o podzemnem jezeru, ki naj bi bilo v notranjosti gore, hrup ob močnejšem deževju pa so ljudje pripisali zmaju, ki živi v jezeru.
Cela gora Boč je votla, v njej pa se skriva veliko jezero, v katerem je včasih živel zmaj. Imel je plavuti, da je lahko plaval, in peruti, da je lahko letel. Kadar se je pripravljalo k hudemu vremenu, je zmaj nervozno švigal sem in tja, da se je slišalo šumenje jezera iz sredine Boča. Nekoč je prišel zmaj pri neki votlini na poljčanski strani Boča ven in je letel proti Polskavi. Takrat je nastal tak vihar, da je za njim kar drevje ruvalo, poljčansko dolino pa je zasul s kamenjem. Ko je priletel do Polskave, je strela treščila vanj in ga ubila. Od takrat ni več zmaja v Boču. A đe danes je poljčanska stran Boča gola, dolina pod njim pa posuta z gramozom.
(Vir: Pravljične poti Slovenije)

Špelcina votlina skriva zaklad - zgodba o dvanajstih roparjih, ki jih je vodila zloglasna razbojnica Orjaška Špelca. Ko so nekoč ugrabili sina tukajšnjega grofa in zanj zahtevali visoko odkupnino, so skupino ujeli, poglavarko Orjaško Špelco pa obglavili. V Balunjači, jami, v kateri so se roparji po legendi skrivali, naj bi bil še vedno skrit zaklad, do katerega pa je seveda težko priti.

V jami Balunjači (Špelcina jama) so živele bele žene ali vile, ki so novorojencem napovedovale usodo in jih svarile pred nesrečo. Ljubile so mir in tišino. Ker pa so pastirji začeli pokati z biči, kričati in se grdo obnašati, so odšle. 

Med Donačko goro in Bočem leži zmaj, ki je tako velik, da imaglavo pod prvo, rep pa pod drugo goro. Še vedno naj bi bil žil, saj vsakokrat, ko premakne trup, pride do potresa, Kadar pa pomiga z repom, pa bruhnejo na plan izviri okoli Boča. (ljudska)

Comments