Blejsko jezero in grad - Gorenjska regija

objavljeno: 6. avg. 2010 13:13 avtor: Katarina Zlatolas   [ posodobljeno 7. avg. 2010 08:54 ]
Blejski grad  in čudežni otoški zvonček
Zanimivosti v bližini:
Pokljuška soteska
Blejski vintgar
Bohinj



Popestritev izleta:

kopanje v Blejskem jezeru
izlet s Pletno
Vožnja s fijakerji
poletno sankanje na Straži



Igra:

Pri nas doma



Ste vedeli:
Leta 2004 je Bled (Blejski grad) praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Po času omembe spada med najstarejše v virih imenovane gradove na Slovenskem.



Za želodčke:
gorenjska regija




Preverite vremensko napoved




Kako do tja



Blejsko jezero je tektonsko ledeniškega izvora. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m, ima površino 1,45 km²,  najglobja točka pa je v globini 30 m. Večjih naravnih pritokov jezero nima, napaja ga le nekaj studencev. Na južni strani iz jezera odteka Jezernica.

Sprehod okrog jezera je primeren za vozičke in traja približno 1 uro.


Otoček sredi jezera je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. Do otočka lahko pridete s posebnim čolnom, značino blejsko pletno. Nad jezerom na strmi skali stoji Blejski grad. Grad stoji 139 m nad jezersko gladino, dolga stoletja je bil sedež velike gorenjske posesti briksenske škofije. V nekdanjih bivalnih prostorih je poleg restavracije še muzejska zbirka, kjer razstavljeni predmeti pripovedujejo o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni.

Odpiralni čas gradu:
april - oktober: 8.00-20.00
drugi meseci: 8.00-18.00

Vstopnina in ogled muzeja na gradu:
Odrasli: 7€
Otroci do 14. leta: 3,5 €
Otroci do 4. leta: brezplačno

Blejski grad

Blejski grad

Blejski grad

Čudežni otoški zvonček

ljudska

Blejski grad stoji na strmi skali. Visoko nad jezerom se sonči. Bahav in lep. Tak, kot se za vse gradove spodobi. V eni izmed grajskih soban sta njega dni srečno živela mlada zakonca. Kdo od mladih, če je zraven še bogat, pa ni srečen?

Gospa je pomerjala svoje obleke. Dan na dan. Menjavala si je nakit v bleščečih sobanah. Stala po cele ure pred ogledalom.In čakala na moža.Vsak dan lepša. Vsak dan bolj okinčana.

Mladi mož pa je hodil na lov. Vzvišen nad svojimi služabniki. Nad vsem, kar je bilo manj pomembno od njega. Bil je zal. Tega se je, tako kot mlada gospa, dobro zavedal. Jezdil je zmerom iskre, napol divje konje. Za pasom je nosil meč. In polno mošnjo cekinov.

Da mladi in nečimrni mož hodi okrog s toliko cekini, pa je prišlo na ušesa razbojnikom. Tisti čas so jih bile polne ceste.

Pa so ga nekega dne pričakali. Ubili so ga. In pobasali  mošnjo s cekini.

Uboga vdova je jokala in jokala, ko je zvedela. Bila je neutolažljiva v svojih solzah. Nemirno je tekala po gradu sem in tja.In razmišljala. Kaj naj zdaj? Brez ljubega… Kako naprej?

Pa se je domislila!

Zbrala je vso svojo zlatnino, srebrnino in podobne dragocenosti, katerih pa ni bilo malo, in dala iz tistega uliti zvonček. Ta naj bi zvonil v kapelici na otoku. V spomin vsem žalostnim in nesrečnim. Takim, kakršna je bila ona sama.

A glej ga zlomka! Ko so brodarji peljali zvonček na otok, je prišel vihar. Tako močan, da se je čoln prevrnil. In zvonček je z brodarji vred potonil na jezersko dno.

Da tisto ni bil navaden zvonček, se ve! Kako pa naj bi se drugače še danes oglašal iz jezerskih globin?

Po tistem nesrečnem pripetljaju je bila vdova šele žalostna! Nobene pametne rešitve si ni znala več izmisliti. Pa se je lepega dne odločila. Da gre naravnost v Rim. V največji samostan. In se vda svoji nesrečni usodi.

V nenehnem tuhtanju in žalosti pa ji je lepega dne počilo srce.

Po smrti lepe vdove z blejskega gradu je sam papež poslal v jezersko cerkev drug zvonček.Še lepši. Iz najžlahtnejše kovine. Z najlepšim glasom na svetu.

Zapovedano je bilo, da kdor bo s tem zvončkom zvonil in s tem počastil blaženo Devico, se mu bo izpolnila največja in najbolj skrita želja.

Od tistega dne ljudje romajo na Bled. S prelepe obale na otoček. In pozvanjajo s čudežnim zvončkom v cerkvi. Toliko časa že, da je lepi vdovi zadoščeno. Njim samim pa tudi.

Življenje je tako ali tako trpljenje in želja. K sreči vsakega po malem…


Comments