Blejski Vintgar - Gorenjska regija

objavljeno: 6. avg. 2010 08:02 avtor: Katarina Zlatolas   [ posodobljeno 23. nov. 2011 13:42 ]

Zanimivosti v bližini:
Pokljuška soteska
Blejsko jezero in grad
Bohinj



Popestritev izleta:

kopanje v Blejskem jezeru
izlet s Pletno
Vožnja s fijakerji
poletno sankanje na Straži



Igra:

Pri nas doma



Ste vedeli:
Sotesko sta februarja leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Odkritje je bilo naključno, in to v času, ko je bil vodostoj Radovne, ki teče skozi Vintgar, izredno nizek. S trudom sta se prebila skozi sicer neprehodno sotesko.



Za želodčke:
gorenjska regija



Preverite vremensko napoved




Kako do tja



GPS koordinate
46,3933 
14,0854
Blejski Vintgar je 1,6 km dolga soteska skozi katero teče reka Radovna. Soteska je bila za turistični obisk opremljena z galerijami in mostovi že leta 1893. Vsekana v strme stene vas po mostovih in galerijah vodi tik nad bučnimi brzicami in tolmuni kristalno čiste vode. Soteska se konča s 16-metrskim slapom Šum. Poti so nekajkrat propadle in bile spet obnovljene. Ob koncu soteske je zajezitev za hidroelektrarno Vintgar.

Vintgar se nahaja na območju Triglavskega narodnega parka in je zavarovana znamenitost. Od turističnega središča Bled je oddaljen le 4 km. Pot  v eno smer je približno 30 minut hoje. Priporočljiva dobra obutev in morda dodatna topla obleka, za vozičke pa pot ni primerna. Ker je pot mestoma lahko precej spolzka, je morda izlet primeren za starejše otroke oz.  vzemite nahrbtnik.

V eni smeri obiska soteske lahko izkoristite možnost “razgledne pešpoti” preko Homa do sv. Katarine (zgodovinska cerkvica in prelep razgled). Dolžina izleta 1'30 minut.


Blejski vintgar

Soteska Blejski Vintgar je odprta vsak dan od sredine aprila do konca oktobra od 8.00 do 19.00.

Vstopnina:
odrasli: 4€
otroci (6-16):  2€
otroci do 6 let: 0'8€



Vintgar prečka proga Jesenice - Most na Soči

Kako je nastalo Blejsko jezero:

ljudska

Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero, v davnih dneh ni bilo vode, ampak cvetoča, travnata dolina, sredi katere je stal hribček z velikansko skalo na vrhu. V mesečnih nočeh so ob tej skali gorske vile plesale svoje vilinske plese.

V zeleni dolini in na strmini hribčka pa so pastirji pasli svoje ovce. Ker so ovce popasle tudi ravnico okoli skale vrhu hribčka, so vile prosile pastirje, naj ogradijo prostor okoli skale, da njihovo plesišče ne bo brez mehke trave.

Pastirji niso poslušali te prošnje gorskih vil in so še naprej dovolili svojim ovcam, da so mulile travo v okolici vilinske skale.

»Če ne boste skale na vrhu našega hriba ogradili vi, jo bomo ogradile me same!« so jezno zagrozile vile.

Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali, in kmalu okrog vilinske skale ni bilo več trave, le gola trda zemlja.

Najmlajša in najlepša vila si je za to med plesom na trdi zemlji zlomila nogo. Jezne vile so tedaj iz gore priklicale studence in potoke, ki so pridrveli v dolino in zalili zeleno dolino. Samo hribček s skalo je kot otok ostal sredi jezera. Na njem so poslej vile lahko nemoteno plesale v svetlih mesečnih nočeh.

Lepe, bele, gorske vile so že davno odšle iz naših krajev, a ostalo nam je lepo vilinsko jezero z otočkom pod belimi gorami. To je danes naše Blejsko jezero.


Pripovedke o Blejskem jezeru

Comments