 ki otrokom še dodatno popestrijo dan. Vsi izleti na tej spletni strani so primerni za otroke starejše od 2 let, v kolikor pa imate nahrbtnik pa so skoraj vsi primerni celo za mlajše otroke. Vsak izlet pa morate nujno popestriti s pripovedkami o velikanih, zmajih, vilah ipd., ki živijo v teh krajih. Otrokom boste pričarali čaroben izlet in bodo komaj čakali na naslednji vikend - ko bo čas za nov izlet! Uporabne povezave: |
Družinski izleti >
Izleti v naravo
Idrija - Antonijev rov
v deželi Perkmandlca
Zanimivosti v bližni: Rake - vodni kanal Idrijska kamšt grad Gewerkenegg Ste vedeli: Popestritev izleta: skupaj preberite knjigo o jamskem škratu Perkmandlcu. Za želodčke: Kendov dvorec | Mesto pod UNESCOVO zaščito Idrija skriva prav izjemen zaklad - rudnik živega srebra. 700km podzemnih rovov pa hrani prav posebno skrivnost - jamskega škrata Pekrmandlca. (priporočam nakup unikatne pravljice v trgovinici muzeja Antonijevega rova). Rudnik Idrija je nekdanji rudnik živega srebra v Idriji. Rudnik je bil drugi največji proizvajalec te rude na svetu (prvi je španski Rudnik Almadén). Danes je en del urejen v muzej, ki velja za največjo znamenitost Idrije. Antonijev rov je najstarejši ohranjeni vstop v Rudnik živega srebra v Idriji in eden najstarejših v Evropi. Poimenovan je bil po Sv. Antonu Padovanskemu, ki je veljal za jamskega patrona in zaščitnika pred nesrečami. Od leta 1994 je urejen za turistične oglede. Rudarji so začeli rov kopati leta 1500,
300 m dolg vstopni rov pa so rudarji uporabljali skorajda 500 let za
vstop in izstop iz jame. Prvotno je bil podprt z lesom, leta 1766 pa so ga obzidali z debelimi apnenčevimi bloki. Na Ahacijev dan (22. junij)
leta 1994 je jašek postal odprt za turistične oglede. Obiskovalci pred
ogledom obiščejo rekonstruirano prizivnico iz 19. stoletja. V jami je
predstavljeno ročno kopanje, nakladanje in prevažanje rude. Predstavljen je tudi jamski škrat Perkmandlc, ki se je po legendi prikazoval rudarjem, jim pomagal ali pa ponagajal.  Rov je bil leta 1994 urejen za turistične oglede. vir. Wikipedia za podrobnosti (cenik, urnik ogledov) obiščite spčento stran: http://www.antonijevrov.si/ | V idrijskem rudniku še vedno prebiva jamski škrat Perkmandlc, ki je
rudarjem vedno rad ponagajal. Posebno tistim, ki so ob težkem jamskem
delu glasno preklinjali. Upihnil jim je svetilko, skril orodje ali
zvezal čevlje. Pridne pa je pogosto nagradil. S trkanjem jim je pokazal,
kje je mogoče najti bogato rudo. Z glasnejšimi udarci kladiva pa jih je
opozarjal na bližajočo se nesrečo. Rudarji so slutili, da jim nekdo
pomaga. V zahvalo so mu puščali grižljaje svoje skromne malice, včasih
pa so mu žene sešile toplo suknjico za zimske dni.
V Antonijevem rovu, najstarejšem delu rudnika, pa Perkmandlc še vedno čuva svoj zaklad in vabi otroke na obisk. vir: http://www.antonijevrov.si/ |
Pliskovica
Učna pot Pliskovica
PO POTI OVČKE PLISKE Pliskina pot je kraška krožna učna pot speljana po planotastem svetu v osrčju Krasa, med Pliskovico in Kosoveljami. Izhodišče je v Pliskovici, v dolžini šestih kilometrov je pot, brez omembe vrednih vzponov in spustov, a neprimerna za voziček. Ovco Plisko so izbrali za znak poti. Oznake so okrogle oblike s podobo ovčke na sredi. Našli jih boste na vseh razpotjih, vklesane v kamne suhih zidov ali skale ob poti. Ovčka nam s svojim položajem nakazuje ali moramo na razpotju zaviti levo ali desno. Kadar pa vidimo ovčko, ki stoji in gleda proti nam, pomeni, da se lahko ustavimo, počijemo in si ogledamo eno od zanimivosti ob poti. Ptice in ovce so dale ime vasi, ki je danes ena večjih sredi prostrane kraške planote, le slabih 10 kilometrov od obale Jadranskega morja. Dobrih sto hišnih številk in nekaj čez 220 prebivalcev ima. Okoli vasi so prostrani vinogradi in ni skrivnost, da znajo iz grozda pridelati prvovrstno vino teran. Ovce in koze se vračajo na živopisane kraške travnike, tudi krave in konje še vidite. Kamen, ki ga Krasu ne manjka, znajo prav lepo klesati in obdelovati, kar boste opazili takoj, ko boste zakorakali med kamnite kraške domačije. Prijetno je priti s kolesom, ali pa se sprehoditi po okolici, kjer so uredili lepo kraško učno pot. vir: http://www.everytrail.com/view_trip.php?trip_id=1503027 vir: http://www.pliskovica.si/pliskovica.html |
Gradiško jezero pri Lukovici - Osrednjeslovenska regija
Gradiško jezero - živi v njem še kakšen zmaj?
Zanimivosti v bližni: Čebelarski center Slovenije Grad Brdo pri Lukovici Grad Tuštanj Popestritev izleta: obisk Arboretuma Zanimivo: Jezero so zgradili kot mokri zadrževalnik na potoku Drtijščica, ki varuje avtocesto Ljubljana - Maribor pred hudournimi vodami. Za želodčke in igro: okolica Ljubljane Preveri vreme!  Kako do tja?  46°9′32″N 14°42′34″E | Gradiško jezero je umetno zajezeno jezero v bližini kraja Gradišče v občini Lukovica. Okoli jezera je speljana urejena makadamska pot v dolžini 4200 m, ki pa je v prometnem smislu namenjena le za dovoz lastnikom okoliških gozdov. Promet z motornimi vozili je za ostale udeležence je prepovedan in zaprt z zapornicami. Tako je pot idealno sprehajališče. Dostop do jezera je mogoč iz smeri Lukovice; odcep Lukovica, smer Gradišče pri Lukovici, sledimo tablam za Gradiško jezero. Poleg sprehajalcev na svoj račun lahko pridejo tudi ribiči, ljubitelji čolnarjenja pa zaenkrat niso zaželeni. Na jugozahodnem koncu jezera je drstišče rib. Njegove vodne površine pa so si že prisvojili tudi labodi in race. Pot okoli jezera je zelo primerna za prijeten sprehod v vseh letnih časih (tudi z vozički).  Gradiško jezero Vir: Facebook, Gradiško jezero | Obstajata dve legendi, ki pripovedujeta, da je na tem območju pod
današnjim naseljem Gradišče, nekoč že stalo jezero. Obe legendi omenjata
gradiški grad in grad Rožek. Prva pravi, da je v jezeru živel zmaj. Žrtvovati bi mu morali graščakovo hčer, vendar je zmaja prej ubil neki berač, ki je bil za to bogato nagrajen. Druga legenda pa pravi, da sta se graščaka po jezeru vozila drug k drugemu na obiske in skupaj lovila ribe. Kasneje so morali tlačani na zahtevo graščaka iz gradu Rožek prekopati jez pri Kurniku proti Trnjavi. Voda je odtekla v Radomljo na kraju kjer je bilo prej jezero pa so nastali pašniki. Vir: Wikipedija |
Dolina Radovne - TNP
Zgornja Radovna
Zanimivosti v bližni: Blejski Vintgar jezero Kreda jezero Jasna Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani Zelenci Popestritev izleta: poletno kopanje v jezeru (Kreda) sankanje, drsanje ali smučanje v Mojstrani pozimi Ste vedeli: Talni izvir Radovne je Jutrova skala. Za želodčke: Gorenjska    46°25′52.3″N, 13°55′44.77″E | Reka Radovna (tudi Radolna, Radovina, Rothwein, Radovna-Sava in med domačini Rdečevinska reka) je alpska reka, ki teče po dolinah Zgornje in Spodnje Radovne v Triglavskem narodnem parku. Istoimenska dolina, po kateri teče Radovna, je osojna zaradi lege med planotama Pokljuko in Mežaklo, kar pripomore k še izrazitejšemu alpskemu podnebju.Reka na koncu teče skozi znamenito ozko alpsko sotesko Blejski vintgar. Na koncu soteske se Radovna spušča v slap Šum. Kolesarska pot Radovna poteka po dolini Radovne, od Krnice pri Zgornjih
Gorjah do muzejsko urejene Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Dolga
je okoli 16 kilometrov, za celotno pot s postanki pri informacijskih
točkah potrebujemo 2,5 do 3,5 ure. Večinoma poteka po makadamski cesti
skozi dolino, edinemu večjemu vzponu pred koncem poti se lahko ognemo po
lažji različici. Na poti je več kot 10 različnih informacijskih tabel,
ki se nanašajo na dolino in njene posebnosti. Od ene do druge
znamenitosti nas vodijo informacijski stebrički z jasnimi oznakami. Smer
vrnitve si obiskovalec - kolesar lahko izbere sam. Pešpot - naredimo pa lahko lep krožni sprehod, primeren tudi za manjše otroke (dobra ura hoje) začnemo pri Pocarjevi domačiji (Zg. Radovna 25), pot nadaljujemo mimo grbinastih travnikov, za travniki zavijemo na levo (po makadamski cesti Zg. Radovna 28-43) mimo pašnikov, kjer se poleti pogosto pasejo prijazni konji in nato mimo lepih odprtih travnikov s prečudovitim razgledom na gore, v gozdu pa na razpotju zavijemo levo, nato pa po neprometni glavni cesti nazaj do Pocarjeve domačije.  Zgornja Radovna Dostop v dolino: z avtomobilom po cesti iz Mojstrane - sledite oznakam Zgornja Radovna – 5 km ali z Bleda skozi Zgornje Gorje in po dolini Radovne – 20 km. Dostopna tudi pozimi. Opomba: V teh dolinah lahko tudi navigacija (Garmin) odpove :-( Znamenitosti vredne vašega postanka:
 | Napoleonov kamen O ta "debevmu kamno" O ta "debevmu kamno" govori pripoved. Kamen naj bi se prikotalil s pobočja Mežakle, sprožila pa ga je velika kača, ki je izginila v Radovni, kamen pa je ostal. Pripoved si lahko preberemo pred kamnom, kjer je v celoti zapisana. |
Boč - Savinjska regija
Boč - dom zmajev, vil in razbojnikov
Zanimivosti v bližini: Rogaška Slatina Kraljevi vrelec v Sp. Kostrivnici Paviljon kaktej v Rogaški Slatini Muzej na prostem - Rogatec Macelj Olimje Popestritev izleta: kopanje (Rogaška slatina, Olimje) Ste vedeli: Leta 1962 so na Boču postavili 22 metrov visok jekleni razgledni stolp, tako da skupno z njim Boč meri 1000 m. Za želodčke: Štajerska   46,28766°N / 15,6019°E | Boč (978 mnm) znan tudi kot Štajerski Triglav je gora v Krajinskem parku Boč. Krajinski park Boč
leži v Bočkem pogorju, ki je geološko in geografsko najvzhodnejši del
Karavank. Krajinski park zaznamujejo strnjeni in dobro ohranjeni gozdovi
in jase v gozdovih, ki jih je v preteklosti ustvaril človek. Del parka je tudi
del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Značilno krajinsko podobo dajejo Boču travniki, predvsem na južnem pobočju. Najbolj znana je Bočka ravan, na kateri še lahko najdemo rastišče izredno redke cvetice – Velikonočnice oz. Velikega kosmatinca, ki predstavlja tudi simbol gore. Več vzrokov je povzročilo, da je ta rastlina ena izmed najbolj ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji. Eden izmed vzrokov je, da se njen življenjski prostor na Boču krči, saj travnike gnojijo, kar pa Velikonočnici ne ustreza. Drugi vzrok je navdušenje ljudi nad redko cvetico, tako da so jo skoraj uničili. Ker zelo hitro uvene, so jo poskušali presajati na domače vrtove, a brez uspeha. Sedaj se trudijo vzpostaviti prejšnje naravno stanje – na bližnji vzpetini so postavili celo kamnito skulpturo kiparja samouka Franca Toniasa iz Razvanj, v znak občudovanja in varovanja velikonočnice. Vzpon do planinskega doma na Boču olajša asfaltirana cesta - izhodišče Zg. Poljčane ali Zg. Kostrivnica. Parkiramo na označenem parkirišču ob planinskem domu (pri cerkvici sv. Miklavža). Od tod se lahko sprehodimo po makadamski krožni kolovozni poti ob travnikih (Bočka ravan) - izlet tehnično primeren tudi za male otroke in vozičke. Seveda pa lahko gremo mimo planinskega doma na vrh do razglednega stolpa po Gozdni učni poti III, kjer pa je pot mestoma lahko zelo strma in zato primerna za dobro obutev in več previdnosti. Pri prvem razcepu v gozdu nadaljujte pot v desno po položni poti, levo pa vas kažipot usmerja na strmo pot. Svetujem vam, da ne glede na vaše mnenje o svoji kondiciji ostanete na položni poti in se po njej tudi vrnete. Vzpon traja probližno 1 uro. Strma pot teče najprej precej položno v levo, nato pa se hitro vzpne po spolzkem pobočju do skalnega roba pod vrhom Boča. Shematski zemljevid http://www.boc.si/shematski.html Če pa uberemo strmo pot, gremo mimo jame Balunjače ali Špelcine votline, v kateri naj bi po starem ljudskem izročilu živele vile in se skrival zaklad. | Ena izmed najbolj znanih pripovedk je povezana z naravnimi danostmi, in sicer s tem, da Boč nima površinskih odtokov vode (krašđ. Tako se je med ljudmi spredla pravljica o podzemnem jezeru, ki naj bi bilo v notranjosti gore, hrup ob močnejšem deževju pa so ljudje pripisali zmaju, ki živi v jezeru. Cela gora Boč je votla, v njej pa se skriva veliko jezero, v katerem je včasih živel zmaj. Imel je plavuti, da je lahko plaval, in peruti, da je lahko letel. Kadar se je pripravljalo k hudemu vremenu, je zmaj nervozno švigal sem in tja, da se je slišalo šumenje jezera iz sredine Boča. Nekoč je prišel zmaj pri neki votlini na poljčanski strani Boča ven in je letel proti Polskavi. Takrat je nastal tak vihar, da je za njim kar drevje ruvalo, poljčansko dolino pa je zasul s kamenjem. Ko je priletel do Polskave, je strela treščila vanj in ga ubila. Od takrat ni več zmaja v Boču. A đe danes je poljčanska stran Boča gola, dolina pod njim pa posuta z gramozom. (Vir: Pravljične poti Slovenije) Špelcina votlina skriva zaklad - zgodba o dvanajstih roparjih, ki jih je vodila zloglasna razbojnica Orjaška Špelca. Ko so nekoč ugrabili sina tukajšnjega grofa in zanj zahtevali visoko odkupnino, so skupino ujeli, poglavarko Orjaško Špelco pa obglavili. V Balunjači, jami, v kateri so se roparji po legendi skrivali, naj bi bil še vedno skrit zaklad, do katerega pa je seveda težko priti. V jami Balunjači (Špelcina jama) so živele bele žene ali vile, ki so novorojencem napovedovale usodo in jih svarile pred nesrečo. Ljubile so mir in tišino. Ker pa so pastirji začeli pokati z biči, kričati in se grdo obnašati, so odšle. Med Donačko goro in Bočem leži zmaj, ki je tako velik, da imaglavo pod prvo, rep pa pod drugo goro. Še vedno naj bi bil žil, saj vsakokrat, ko premakne trup, pride do potresa, Kadar pa pomiga z repom, pa bruhnejo na plan izviri okoli Boča. (ljudska) |
Debeli rtič - Obalnokraška regija
Debeli rtič - vinogradi, oljke in morje
Zanimivosti v bližni: Pokopališče školjk Isola della Cona - Italija Sečoveljske soline Muzej podvodnih dejavnosti (Piran) Pomorski muzej (Piran) Koper Izola Popestritev izleta: zaplavajte v morju, če seveda ni dovolj toplo pa v bazenu (hotel Arija) Ste vedeli: Pred več kot petnajstimi leti je Luka Koper med poglabljanjem morja ob drugem pomolu prečrpala mulj z morskega dna v predel pred opuščeno ankaransko bolnišnico. Dež je z usedlega mulja kmalu spral blato in zasvetila so se apnenčasta ogrodja davno preminulih mehkužcev - ti. pokopališče školjk in polžev. Igra na izletu: vzemite krede s seboj na izlet in poslikajte kakšen kamen na plaži (najde se veliko ploskih kamnov) Za želodčke: villa Andor Primorska   | Debeli rtič je rt na skrajnem severnem koncu slovenske obale ob italijanski
meji. Na njem ni nastalo nobeno večje naselje, ampak le posamezne hiše,
mladinsko zdravilišče Debeli rtič in nekaj počitniških hišic in
zato tudi ni bil podvržen večjemu onesnaževanju. Tako se je ob njegovi
obali in tudi na njem ohranila neokrnjena narava in izjemna pestrost,
kot le še na redkih območjih kratke slovenske obale. Zaradi tega sta
danes obala in park na Debelem rtiču tudi zavarovana. Na njem velja tudi
poseben režim, saj je prepovedan vsak poseg, ki bi poškodoval ali
uničil naravno dediščino.
Veliko vlogo pri ohranjanju narave in vzdrževanju zaščitenega parka in
naravnega spomenika ima tudi Mladinsko zdravilišče Debeli rtič. 
Oljke nad debelim rtičem Sprehod lahko naredimo okoli vinogradov nad Debelim rtičem - lahek vzpon vodi do vrha griča, kjer se pri nasadu oljk in klopcah naužijemo prečudovitega razgleda na vinograde in morje. Na klopci med vinogradi je prijeten prostor za slov. ljudsko pravljico o živalih, ki so delale v vinogradu (Od kdaj ima zajček kratek rep). Nato pa na osvežitev do obale - parka Debelega rtiča. Celoten sprehod večinoma ni primeren za vozičke (zgolj v parku Debelega rtiča). Znotraj parka najdemo tudi nekaj igral in plezalno steno ter v času sezone zabavni veveričji kotiček za otroke.  Vinogradi nad Debelim rtičem Kot zanimiv izlet v bližini pa je tudi sipina z 234 vrstami mehkužcev. V Sloveniji imamo edinstveno pokopališče školjk in polžev, ki je posebna zanimivost območja med Ankaranom in Luko Koper. Tega izjemno zanimivega koščka kopnega ni enostavno najti, ker je lokacija dokaj skrita. Z avtoceste zavijte proti Ankaranu in se vozite do levega odcepa za zaliv sv. Katarina, ki se nahaja nekaj sto metrov za vojašnico, nasproti avtopralnice. | Od kdaj ima zajček kratek rep Volk je na delo v vinograd povabil lisico in zajčka. Za oba pomagača jepripravil sladko kosilo, zvrhan lonec meda. Ko so vsi trije pridno delali, je lisico zamikalo, da bi še pred kosilom pokusila med. Zlagala se je, da iz bližnjega gozda sliši, kako jo kličejo na botrinjo*. Lisica je šla pod grm, kamor je volk skril poln lonec meda. Ko se je nalizala medu, se je vrnila in jima povedala, da so krstili »Pričetek«, ter da so jedli dobro in sladko. Kopali so naprej, ko je lisica spet odšla na botrinjo. Ko se je vrnila je na vprašanje, kako so krstili odgovorila: »Osredek!« Ko pa je lisica že tretjič odšla z dela in polizala ves med, sta zajček in volk utrujena od težkega dela, zaspala. Vrnila se je k njima in zajčku, z medom, ki ji je ostal, namazala gobček. Nato ju je zbudila in na vprašanje kako so krstili odgovorila: »Dokonček!« Vprašala je volka ali ne bo pridnim pomagačem privoščil kosila. Ura je bila poldne in volk je odšel pod grm po med. Vrnil se je s praznim loncem in jezno renčal, da je nekdo polizal ves med. Nedolžen zajček se je branil, da on ga že ni. Zvitorepka pa je volku pokazala zajčkov gobček še vedno namazan z medom. Takrat je volk zarenčal in planil proti zajčku, da mu bo raztrgal vrat. Zajček se je spustil v dir, volk pa za njim. Zajčka ni mogel ujeti, da bi mu pregriznil vrat, zato mu je le rep odgriznil. Od takrat ima zajček kratek rep. *botrinja - gostija ob krstu |
Kamniška bistrica - Osrednjeslovenska regija
Kamniška bistrica in soteska Predaselj
Zanimivosti v bližni: Velika Planina Slap Orglice Kamnik Mali Grad Popestritev izleta: obisk Arboretuma Ste vedeli: Slap Orglice velja za enega izmed najlepših slapov v dolini Kamniške Bistrice. Ime naj bi dobil po orlih, ki imajo v dolini Kamniške Bele svoja gnezda. Po pripovedovanju drugih, pa naj bi v času velike vode slap šumel, kot bi nekdo igral orglice. Za želodčke in igro: okolica Ljubljane   | Zgornji tok Kamniške Bistrice predstavlja enega izmed najbolj čistih v Sloveniji. Kamniška Bistrica je reka s tipičnim kraškim izvorom.
Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato pa se za kratek
čas ustavi v umetnem jezeru pri Domu v Kamniški Bistrici. Ob jezeru je tudi planinska koča-Dom v Kamniški Bistrici. Slap Orglice (Orličje) je ime eden izmed najlepših slapov v dolini Kamniške Bistrice. Ime naj bi slap dobil po orlih, ki imajo v dolini Kamniške Bele svoja gnezda. Po pripovedovnju drugih, pa naj bi v času velike vode slap šumel kot bi nekdo igral orglice. Slap je visok okrog 30 m, dostop do njega pa je iz Predbele, kjer je izhodišče za Ojstrico. Soteska Predaselj: Od spodnje postaje žičnice na Veliko planino, kjer je veliko parkirišče,
se moramo spustiti po glavni cesti do prvega križišča z gozdno cesto.
Po tej se spustimo do mosta, kjer nas preseneti globoka struga Kamniške
Bistrice. Takoj za mostom, na desni, vodi k strugi skoraj neopazna pot.
To je začetek našega sprehoda. Od tu hodimo po dobro uhojeni in
markirani poti na desnem bregu rečice. Gozdna pot je neprimerna za vozičke. Za manjše otroke je primernejši nahrbtnik. Za družine z vozički pa priporočamo sprehod ob Mlinščici (izhodišče Radomlje pri mostu čez Mlinščico).  Kamniška bistrica  Kamniška bistrica Izvir Kamniške Bistrice: Najboljše izhodišče za ogled številnih zanimivosti ob koncu doline
Kamniške Bistrice je parkirišče pod domom v Kamniški Bistrici, kjer se
konča asfaltirani del ceste v tej dolini, na katero zavijemo v Stahovice
levo s ceste iz Kamnika za Gornji Grad. Prva zanimivost je izvir Kamniške
Bistrice, ki je od parkirišča oddaljen komajda kakšno minuto. Ob umetnem
jezeru na nasprotni strani ceste, kot je parkirišče, nas levo ob njem
usmeri kažipot, a tudi brez njega nam iskanje tega vodnatega izvira ne
bi smelo povzročati težav. |
Novo mesto - Dolenjska regija
Novo mesto
Zanimivosti v bližni: Otočec Kostanjevica na Krki Gorjanci Dolenjske toplice Popestritev izleta: Kopanje v Dolenjskih toplicah Ste vedeli: Mesto je 7 aprila 1365 ustanovil habsburški vojvoda Rudolf IV. Prvotno ime mesta je bilo Rudolfov polotok. Pozneje, konec 18. stoletja se je pričelo uporabljati ime Novo mesto. Za želodčke: Dolenjska | Novo mesto je prestolnica Dolenjske. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke Krke. Mestni obod sestavljajo na jugovzhodu Gorjanci, na jugozahodu Ljuben, na zahodu Kočevskega Roga, na severu pa vinorodna Trška gora. Staro mestno jedro stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Zupančičevo sprehajališče in Breg sta vsekakor vredna ogleda in sprehod je možen tudi z vozičkom. Obliva ga počasna sivozelena Krka. Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti Breg, ki daje mestu svojevrstno obeležje in je s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta  Novo mesto  Novo mesto - Krka Na novo urejeno sprehajališče ob reki Krki nudi prijeten sprehod primeren tudi za vozičke. Začetna točka je lahko pri Planetu Tuš ali pa pod ZD in lekarno Novo mesto. Mordaxovo sprehajališče oz. sedaj Grmsko sprehajališče ob Težki vodi - dostop: Z Grma: Od gradu Grm po poti med nekdanjo vrtnarijo in hišo Skalickega 10… Iz Šmihela: Preko mostička pod železniškim viaduktom – levo na Grm, desno proti Regrči vasi… Iz Regrče vasi: Proti potoku po peščeni poti ob hiši Ob Težki vodi 69 in preko mostička… | Ptica Zlatoper Na Gorjancih je spodaj v skriti dolini stala mogočna bukev, v sredini silen hrast, zgoraj pa visoka in tanka breza. Največje čudo v tej dolini je bila ptica Zlatoper, ki si je naredila gnezdo na visoki brezi. Zlatoper so jo imenovali zato, ker je imela v desni peruti zlato pero, v tem peresu pa se je skrivala čudna moč. Kdor bi z njim napisal tri prošnje, bi se mu te izpolnile. Veliko junakov je poizkusilo splezati na brezo, da bi izpuknili ptici to dragoceno pero, vendar do gnezda ni priplezal nobeden. V dolini je bival mož, ki je poznal veliko skrivnosti, zato so k njemu hodili ljudje in ga spraševali, kako bi lahko prišli do zlatega peresa. Ta jim je povedal, da s koso in tremi svetniki. Ljudje teh besed niso razumeli in so mislili, da se iz njih norčuje. To je slišal tudi Podgorec Mihecm, ki je takoj uganil kaj storiti. Ko je videl čudno drevo in nad njim belo meglico, je začel kositi in kosil je dan in noč, dokler ni pokosil vse senožeti po dolini in tudi nad dolino. Mrvo je navalil k drevesu, da je segala čez bukev in hrast gor do breze. Sedemkrat je plezal na brezo in sedemkrat mu je spodrsnilo. Vedno je padel na mehko mrvo in se zato ni poškodoval. Potem pa je Mihec pokleknil in molil svetnikom, ki varujejo Gorjance. Po molitvi začne plezati osmič in končno spleza do zaželenega gnezda ptice Zlatoperja. Ptica ga je počakala in si dala brez strahu izpukniti zlato pero. Mihec ves vesel in srečen vzame pero in odide domov. Od same sreče ni vedel, kaj bi počel in tako, ne da bi razmišljal, pisal cesarju, ki je bil najbolj mogočen na svetu, naj mu da svojo hčerko za ženo. Bila je grda, nagajiva in uboga, Mihcu je zapravila eno od dveh kmetij, ki jih je podedoval po očetu. Nato Mihec vzame v roko zlato pero in piše cesarju drugo prošnjo in sicer naj da svoji hčerki cesarsko doto, da bo lahko živela razkošno. Cesar mu prošnjo usliši in pošlje hčerki doto. Ta je plačala vse dolgove, a Mihcu ni hotela dati ničesar. Zasmehovala in zmerjala ga je. Spet je vzel v roko zlato pero in pisal cesarju svojo tretjo in poslednjo prošnjo in sicer naj vzame svojo hčer nazaj. Tudi to prošnjo mu cesar odobri. Odslej je Mihca vodila pamet in si tako našel drugo ženo, ki je bila lepa, pridna. Z njo je živel mirno, zadovoljno in srečno. Kmalu pa se je preselil v Belo krajino in s seboj vzel tudi zlato pero in ga na vso moč skrbno varoval. Pokazal in dal ga je sinu im mu rekel, naj bo pametnejši od njega, saj mu ta zlato pero lahko prinese srečo ali pa nesrečo. Sin je poslušal očetov nasvet in si tudi prigospodaril veliko premoženje. Tudi njegovi otroci in vnuki so bili pošteni in bistroumni. vir. Bajke in povesti o Gorjancih (J. Trdina) |
Slap Peričnik - Gorenjska regija
Dolina Vrata in slap Peričnik
Zanimivosti v bližni: Pot Triglavske Bistrice Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani Aljažev dom v Vratih Zelenci Popestritev izleta: smučanje, sankanje in drsanje v Mojstrani Ste vedeli: Peričnik je občudoval tudi Jakob Aljaž, ki je naročil Franu Saleškemu Finžgarju, naj o njem napiše pesem. Aljaž jo je uglasbil in uvrstil v Slovensko pesmarico. Za želodčke: Gorenjska   | Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica. Slap Peričnik je nastal na zahodnem pobočju ledeniško preoblikovane
doline Vrata v severnem delu Julijskih Alp, približno 5 km zračne
razdalje od Mojstrane in glavne ceste, ki povezuje Jesenice in Kranjsko
Goro. Slap je sestavljen iz dveh slapov: manjšega (16
m) Zgornjega in večjega (52 m) Spodnjega Peričnika. Obisk zgornjega Peričnika z otroci ne priporočamo, saj je slap težje dostopen.
Nastanek Peričnika je povezan z ledeniškim preoblikovanjem Vrat.
Dolina je bila namreč v ledenih dobah zapolnjena z ledom. V zadnji
ledeni dobi se je zaradi ledeniškega delovanja še dodatno poglobila. Po
umiku ledenika je manjša dolina oziroma grapa, po kateri teče Peričnik,
obvisela nad poglobljeno dolino Vrata. Nastalo strmo stopnjo je voda
začela premagovati v obliki slapa. V tisočletjih nenehnega dolbenja in
odnašanja materiala s konglomeratne stene sta iz nekdaj enotnega slapa
sčasoma nastala dva.  Slap Peričnik v zimski preobleki V zimskem času dobi slap posebno podobo - glasno bučanje vode potihne, kapljice in curki poledenijo in se spremenijo v neštete ledene sveče. Dostop do spodnjega slapa je lahek, saj se lahko do njega pripeljemo kar z avtomobilom iz Mojstrane. Od ceste do slapu vodi pa vodi pot (10 minut), ki je v zimskem času lahko poledenela. V Mojstrani moramo biti pozorni na odcep ceste proti dolini Vrata in Aljaževemu domu. Po približno treh kilometrih vožnje se pripeljemo do brunarice pod Peričnikom. Tu je tabla uprave Triglavskega narodnega parka s podatki o slapovih. Le nekaj korakov po stezici in že smo pod veličastnim, 52 m visokim spodnjim Peričnikom. Če se boste odločili za izlet do Peričnika, je najlepša lepo urejena pešpot iz Mojstrane, kjer pustimo avto in se odpravimo po cesti ali po desnem bregu (naravoslovna učna pot) potoka Bistrice - Pot Triglavske Bistrice. Z vozički se lahko sprehodimo po cesti od Mojstrane do Koče pri Peričniku (1 ura hoje). | Gorski mož pri Peričniku Dolgo je že tega, kar so na sončnih zelenicah Višjeka pastirji živino pasli. Sladka je bila travica, še slajše je bilo mleko, ki se je pastirjem pri molži izpod prstov v zajetne žehtarje cedilo. Blagoslovljeni časi so bili to! Pa je v ta božji mir, v to tiho srečo od nekod prilomastil gorski mož. Sredi gošče si je iz kamenja, bičevja, lubja in mahu postavil svoj brlog. Od ondod je h gostoljubnim črednikom in ovčarjem hodil v vas. Pa ne pri belem dnevu, kakor se za poštenega človeka spodobi; kar sredi noči je prirompljal. In vsakokrat je lakotnik gorski odgnal s seboj rejeno kravo ali ovco. Če je ni dobil zlepa, jo je vzel zgrda. Tak malopridnež vam je bil! Pastirji so vdano čakali, kdaj se bo požrešni hrust preobjedel mesa. A njegov trebuh je bil podoben preluknjanemu merniku: nikoli ni bil poln. Brez števila krav in ovac je že pospravil vase in še ni kazal volje, da bi si nataknil spokorniško haljo in postal rastlinojedec. Od jutra do večera je vrtel svoj raženj, prepeval klamaste pesmi in se mastil. Pastirji so sprevideli, da čakajo zaman. .... (vir : Triglavske pravljice 2. zvezek Gorski mož pri Peričniku Mirko Kunčič) |
Šmartinsko jezero - Savinjska regija
Šmartinsko jezero pri Celju
Zanimivosti v bližini: Stari grad Celje staro mestno jedro - Celje Jama Pekel Igra: Pri nas doma Popestritev izleta: v letnem času izlet z ladjico Ste vedeli: Nekaj časa so na Šmartinskem jezeru organizirali tudi skoke v vodo s smučmi, saj sta na južnem delu proti Celju od leta 1997 nameščeni dve majhni skakalni napravi za ta namen, edini v državi. Tu lahko poleti vadijo akrobatski smučarji in deskarji. Za želodčke: štajerska ... 
GPS Northing (N) : 46,2763 | Šmartínsko jezero je s površino 1,07 km² med največjimi umetnimi jezeri (zadrževalniki) v Sloveniji. Leži severno od Celja (do Celja vodi urejena peš pot - 20 minut hoje) na poti proti Vojniku in je nastalo z zajezitvijo potoka Koprivnice, ki se pred celjskim naseljem Otok zlije v Savinjo. Koprivnica izvira v severozahodni smeri proti Dobrni in se spoji z jezerom v naselju Loče, kakor se tudi imenuje 16 m visoka nasuta zemeljska pregrada, zgrajena leta 1970. Z zajezitvijo so rešili stalno nevarnost poplavljanja reke Savinje za mesto Celje, poleg tega pa bi radi rešili tudi naraščajoče probleme oskrbe z vodo. Obala je zelo razgibana, z mogimi jezerskimi zalivi meri malo manj kot 10 km. Jezero nudi številne možnosti za sprostitev in oddih. Urejene so tematske poti okoli jezera. S premostitvijo jezera zajema ureditev pešpoti na območju Šmartinskega jezera v skupni dolžini 3.242 m. Sprehodi v okolici so le deloma primerni za vozičke, saj je na poti kar nekaj stopnic. Sicer pa je pot lepo obnovljena in zelo razgibana. V poletnem času vas po jezeru popelje turistična ladja Jezerska kraljica, pozimi se pogumni ob zadostni zamrznitvi drsajo. Možna je izposoja čolnov ali najem prostorov za piknik, gostinska ponudba je mogoča na dveh lokacijah in sicer pri pregradi – Jezerska kraljica in na drugi strani v Ločah pri čolnarni Muzelj, kjer je tudi manjše otroško igrišče.  Šmartinsko jezero - pot okoli jezera  Šmartinsko jezero - pot okoli jezera | O ZAKLADU V STAREM GRADULegendaPred več kot sto leti je živel v neki koči pod gradom ubog, a pogumen dninar. Ko se je nekoč vračal okoli polnoči domov, je blizu grajskih vrat opazil nekoga z vozom. Stopi bliže in - kaj vidi: pred njim stoji čuden mož, visoke rasti in širokih ramen, na glavi pa je nosil visok klobuk s širokimi krajci. "Kaj pa voziš in kam?" ga vpraša dninar, "povej drugače ti pomorem doli po bregu, da boš vedel, s kom imaš opraviti!" Odgovora ni dobil. Dninar zgrabi voznika za roko. Toda kakšna roka je bila to. Narejena je bila iz jirhovine in natlačena s slamo. Ti ubogi dninar! Hitro spusti roko in steče po nekega moža, ki je spal v bližnji koči, da bi ga povedel s seboj. Toda komaj je dninar odšel, poči voznik z bičem tako močno, kakor bi zagrmelo. Ko pa se je dninar vrnil z možem, voznika ni iblo nikjer. Vse naokrog sta preiskala, pa ga nista našla. In kaj je vozil? Nič drugega kot denar Celjskih grofov. In legenda pravi: ko bi ga bil dninar le držal za roko, da bi ura odbila polnoči, bi ves denar bil njegov. Tako pa je bilo vse prepozno. | |||||
1-10 of 38